11 sodobnih dadaistov išče avtorico

11 sodobnih dadaistov išče avtorico

Radio Študent, 13. marec 2015 ― "Jasno smo povedali, da je to dada razstava. Dada ni nikdar trdila, da ima kakšno vezo z umetnostjo, če pa javnost meša to dvoje, to ni naša krivda. ", Max Ernst   Že pred odhodom na razstavo Celo za "DADA" je čas preabstrakten si v spomin prikličem dela historijskih dadaistov Hansa Arpa, Marcela Duchampa, Hannah Höch, Francisa Picabie, Mana Raya. Anti-umetniški predmeti ali vsaj anti-jezični elementi so obeleževali avantgardno smer v začetku 20. stoletja. Njen začetek imamo iskati v dogodkih in krogu okoli Cabareta Voltaire v Zurichu. Od Zuricha preko Parisa, Kolna, Berlina, New Yorka, pa vse do Zagreba z Draganom Aleksićem in časopisom Dada-Jok, so se razvijale Dadaistične tendence. Napad na jezik, anti-poezija, destrukcija, ironija in ready-made objekti, so obeležili avantgardno smer, ki je danes splošno znana. Kako se do enega ključnih preobratov v zgodovini moderne umetnosti postavlja mariborska razstava, na kateri sodelujejo sodobni dadaisti iz Nemčije, Francije, Rusije, Finske? Iz katere pozicije izhaja razstava in zakaj se nanaša na dadaizem iz začetka stoletja? V UGM Studiju obiskovalce bombardirajo napisi: "Even for "DADA" time is to abstract", "Before dada was there there was dada", "Everything is Nothink", "Ein kunstler der kein dutsch kann ist kein kunstler", pri čemer je zadnja izjava parafraza Stilinovićevega dela: "An artist who can not speak English is no artist". Še en skrit napis "Dada is everything" je reproduciran kot fotografija na dveh zastavah, iznad katerih simultano bijejo tri ure, različne so zgolj po letih 1915, 2115, 2015. Tako prostor bele kocke UGM Studija uničujejo napisi, beseda dada pa je tolikokrat omenjena, da že v tem prostoru postaja izčrpana. Drugi del razstave se nadaljuje v zatemnjenem spodnjem prostoru, stopnišče pa obkroža ograja z napisom "You and 59 other people like this". Premikanje po prostoru je omejeno in usmerjeno s pomičnim trakom in stebrički, ki se koristijo na letališčih in v drugih velikih čak

Na današnji dan: 80 let Mestnega muzeja Ljubljana

MGML, 13. marec 2015 ― Na današnji dan, pred osemdesetimi leti, 13. marca 1935, je ljubljanski mestni svet na svoji redni seji ustanovil Mestni muzej. Naloga novega muzeja je bila zbirati »vse predmete z ozirom na zgodovino Ljubljane, glede na vlogo Ljubljane v duhovnem in narodnem smislu, glede na razvoj sodobne Ljubljane«. Mestni svet je med večjim številom lokacij za domovanje muzeja izbral Turjaško palačo in so jo v ta namen odkupili od banovine. Dve leti po ustanovitvi muzeja, 15. septembra 1937, je bila odprta prva stalna postavitev.

Saša Nabergoj sodeluje pri raziskovalnem projektu Curatorial Dictionary: Case Studies v Budimpešti

Svet umetnosti, 12. marec 2015 ― SVET UMETNOSTI Šola za kustose in kritike sodobne umetnosti Leto 15 1. letnik (jesen 2014/pomlad 2015) Saša Nabergoj sodeluje pri raziskovalnem projektu Curatorial Dictionary: Case Studies v Budimpešti Predavanje in delavnica 20.–22. marec 2015 Mayakovsky 102, Király utca 102, Budimpešta Obveščamo vas o aktivnosti naše sodelavke Saše Nabergoj, ki bo v Budimpešti sodelovala pri mednarodnem [...]

Kdo se predstavlja z imenom OM produkcija? Skupina ali posameznik?

MGML, 12. marec 2015 ― "Vsako delo ima drugega avtorja. Se pa za tem skriva večinoma en avtor in pa pri posameznih dogodkih tudi dva, trije sodelavci ali pa tudi veliko več. Je pa bila skupina OM Produkcija v bistvu zelo uspešna in še danes jo vabijo na projekcije po Evropi in je dobila številne nagrade za svoja dela," je za Kulturnice za Val 202 o razstavi v Bežigrajski 2, povedal kustos razstave Miloš Bašin.

Zgodovina Emone, shranjena od 120 do 200 centimetrov pod površjem

MGML, 11. marec 2015 ― Današnja Slovenska cesta v središču Ljubljane je bila že od prazgodovine ena glavnih vpadnic v različna naselja oziroma mesta, ki so nastajala na območju današnje Ljubljane. Med njimi je seveda najpomembnejša in najbolj poznana rimska Emona. In kaj so arheologi odkrili na najbolj svežih arheoloških raziskavah, ki še do konca marca 2015 potekajo na Slovenski cesti?
Pravica do balkona brez kamer

Pravica do balkona brez kamer

Dnevnik, 11. marec 2015 ― Razstava Cenzurirani internet Constanta Dullaarta, ki jo je mogoče videti v Aksiomi, tematizira staro hekersko idejo, da bi morale biti vse informacije prosto dostopne. Ažurno, v luči svobode govora in tiska, jo poveže s korporativnim in političnim...
še novic